AEQ metoda^® s somatskimi gibi in vajami je nadvse učinkovita pri obravnavi kroničnih bolečin, kot so:

 

• glavoboli

• migrene (potrebno kombiniranje z aktivno terapijo)

• bolečine v čeljusti (TMJ sklep) • bolečine v vratu • wiplash (udarec od zadaj)

• zmrznjena rama

• toracic outlet syndome

• plitko dihanje

• fibromialgia

• išias

• piriformis sindrom

• bolečine v hrbtu

• disc hernia (potrebno kombiniranje z aktivno terapijo)

• hiperkifoza

• hiperlordoza

• skolioza (potrebno kombiniranje z aktivno terapijo)

• burstitis

• sindrom dolge noge (potrebno kombiniranje z aktivno terapijo)

• osteoartritis

• teniški komolec

• karpalni kanal

• bolečine v kolenu

• tendonitis

• plantarni fasciitis (potrebno kombiniranje z aktivno terapijo)

• mišični krči

• bolečine v sklepih

 

Učitelj AEQ metode 3.stopnje zna:

• Učiti primarne in dodatne AEQ gibe in jih kombinirati med sabo za izboljšanje občutka, nadzora, urejenosti in učinkovitosti gibanja in nadzora nad mišicami pri težjih oblikah senzorno-motorne amnezije in močnejših ter dolgotrajnejših kroničnih bolečinah in težavah
• Ima globlje znanje vzrokov in posledic senzorno-motorne amnezije ter prepoznava in vpliva na somatske odzive na stres ter poškodbe.
• Razume principe AEQ metode in klinične somatike ter zna pomagati pri spreminjanju senzorno motornih vzorcev, ki povzročajo močnejše kronične bolečine, težje gibalne omejitve ter zmanjšujejo kvaliteto življenja.
• V veliko pomoč je pri vseh stanjih močno zakrčenih, prekratkih, napetih mišicah, ki jih tudi z največjo pozornostjo in željo ne moremo sprostiti.
• Z učenjem zna pomagati, ko imamo občutek, da telo ne čutimo, nadziramo in imamo občutek odtujenosti in nemoč nad trenutnim stanjem.
• Z učenjem izboljšanja nadzora nad mišicami in povečanjem učinkovitosti gibanja pomaga odpraviti ponavljajoče se poškodbe zaradi obremenitev prisilne drže pri delu ali velike količine ponavljajočih se gibov pri športu.
• Zna povečati usklajenost gibov ter tako pomagati športniku pri izboljšasnju rezultatov skozi večjo gibalno inteligenco in učinkoviti obseg gibanja.
• Zna prepoznati somatske gibalne vzorce, katerih vzroki so čustvene narave in jih skozi individualno učenje gibov spremeni, ter tako olajša spremembe čustvenih vzorcev in osebnostno rast.
• Z učenjem principov AEQ metode in AEQ vaj omili in tudi v težjih oblikah omogoči odpravo sledečih kroničnih bolečin in težav: bolečine v hrbtu, bolečine v vratu, išijas, teniški komolec, karpalni kanal, bolečine v kolenu, petni trn, hiperlordoza, hiperkifoza, sindrom piriformis, torakalni sindrom, zamerznjena rama, glavoboli, plitko dihanje, migrene, tendinitis, mišićni krči, bolečine v sklepih, kronična utrujenost, mravjlinčenje v dlaneh in prstih rok, fibromialgija, skolioza, plantarni fasciitis, ahilova tetiva...

 

Učitelj AEQ dihanja 1. stopnje zna:

• Učiti osnovne AEQ dihalne vaje s katerim omogoči učencu večanje trebušne votline, kar je predpogoj za pravilen vdih v celotna pljuča z dvigovanjem zmožnosti sprostitve mišic trupa med rameni in medenico.
• Pozna in zna učiti ter svetovati primeren pristop za odpravo telesnih težav, ki so posledica neučinkovitega dihanja, ter omogoča dvig zmožnosti rekreativnih športnikov.
• Učenje AEQ dihanja® s somatskimi vajami zelo pozitivno vpliva na počutje in izboljša učinke učenja AEQ metode® s somatskimi vajami ter psihofizičnega počutja in bistveno dvigne kvaliteto življenja.

Znanje AEQ dihhanja® s somatskimi vajami omogoča celovito in hitrejšo ureditev stanj kot so:

1. bolečine v križu, vratu in ramenih,
2. visok tlak,
3. srčne aritmije,
4. glavoboli in migrene,

Nujno potrebno je pa pri odpravi:

1. smrčanja,
2. dihalnih prekinitev,
3. astme,
4. bronhitisa,
5. dihalnih alergij,
6. alergij na hrano,
7. depresij

 

Našim klientom ponujamo AEQ metodo s somatskimi vajami kot samostojno storitev ali v kombinaciji z ostalimi storitvami (kondicijska priprava, hujšanje, postrehabilitacija, revitalizacija, kineziološka obravnava)

 

V našem okolju se je kot odlična pomoč za reševanje kroničnih bolečin mnogih vrst in izvorov pojavila AEQ metoda™ http://aeq.si/  Uči nas urejanja some (telesa) oziroma prebuja znanja iz otroštva, katerega smo zaradi stresnega življenja, preveč nezavestnega garanja in prepoceni energije zanemarili. Naivno smo se prepustili, neusmiljenemu in nezadržnemu vleku entropije - vlek v kaos in kasneje propad materije.

Terapija AEQ klinične somatike ni trening; temveč je učenje in raziskovanje. Kako z najmanj energije (telesne) najlažje izvesti gib in v njem uživati. Gibi so fizično lahki in to je popolno nasprotje naravnanosti sodobnega človeka, kateri zaradi zelo poceni energije (nafta, elektrika) ne razmišlja veliko o učinkovitosti svojega gibanja oziroma bivanja (večino dela namesto nas opravijo stroji).

Sodobni človek v razvitem svetu veliko hiti in je večino časa nezavesten svojega gibanja; fokusira se predvsem na stvari izven telesa. Večino gibov izvede avtomatizirano (nezavestno), saj ga življenje ne sili v premišljeno uporabo lastnega telesa in energije. Ta vzorec pa vodi v vedno večjo psiho-fizično okorelost, ki se s staranjem še stopnjuje. Okorelost zelo pogosto sobiva s “trajno zakrčenimi mišicami“ in senzorno motorno amnezijo (izgubo nadzora nad delom telesa ali giba) kar vodi v omejeno gibljivost in nemalokrat v bolečine, ali celo kronične bolečine. In ker znanost vedno znova potrjuje popolno soodvisnost telesa in uma, telesni ˝krč˝rezultira v mentalnem ˝krču˝ in obratno, mentalni ˝krč˝ vodi v telesni krč. To dejstvo pa rezultira v večplastno koristnost izvajanja AEQ klinične somatike, ki poleg izboljšanja zavestnosti telesa, sprošča psiho, odpravlja raznovrstne blokade, traume ipd. ki so se v obliki zakrčene muskulature akumulirale v določene dele naših teles in nam tako kradejo mehkobo, radost in kreativnost ter vodijo v kronična obolenja (tako fizična kot psihološka).

Drudi razlog za nastanek “okorelosti“ so takoimenovani trauma efekti, ko zaradi poškodb telo zakrči muskulaturo okoli poškodbe. Žal pa nemalokrat ne pride do sprostitve zakrčene muskulature po sanaciji poškodbe. Ta pojav vodi v kompenzacijo drugega dela telesa (zdravi del telesa prevzame breme poškodovanega), sledi ukrivljenost telesa v eni ali več ravneh. Dolgoročno se poškoduje še nepoškodovana stran telesa.

Tretji (že omenjeni) razlog za nastanek “okorelosti“ so psihološke travme. Le te po pravilu povzročajo napetosti v telesu in se naseljujejo v fasciah (mišičnih ovojnicah). Tipičen primer so strahovi vseh vrst, kateri povzročajo napetost v trebušni muskulaturi.

Žal se večina skuša spraviti iz bolečin z visokointenzivnim športom, v prepričanju da jih bo to razmigalo in odpravilo bolečine. Učinek je praviloma ravno nasproten; bolečine se še povečajo. Razlog je v napačnem pristopu – kadar so obremenitve za telo velike, jih premagujemo s silo in veliko truda. To pa pomeni da gibe zopet izvajamo nezavestno, entropično ali polzavestno; saj je 100% zavestnost možna le pri lahkih in počasnih gibih! To dejstvo nam je vsem dobro poznano iz učenja kateregakoli novega gibanja. Od lažjega k težjemu oziroma od manj kompleksnega k bolj kompleksnemu – predvsem pa zelo zavestno izvajamo gibe in se učimo kako z najmanj napora izvesti največ. Ko nam to uspe, nam nasmeh prekrije lice.

AEQ metoda zagotovo ne bo muha enodnevnica, temveč bo sestavni del trenažnega procesa, rehabilitacije, preventivne vadbe in podporne terapije. Z AEQ metodo se zelo uspešno rešujejo tudi odpisani svetovni prvaki, ki so obupali nad nešteto opravljenimi pregledi, terapijami in posegi.

Odziv vztrajnih “učencev“ je 100% pozitiven. Bolečine izginejo, lahkotnost gibanja se izboljša, užitek bivanja v lastnem telesu naraste. Eden od zelo koristnih stranskih učinkov AEQ metode je prenos razmišljanja o učinkoviti izrabi energije telesa v dvig učinkovitosti vseh človekovih aktivnosti (službenih, družinskih, družbenih). Človek ki ima urejeno in zdravo telo, je praviloma zelo uspešen na vseh nivojih bivanja.

Največji izziv je prepričati garaško naravnanega človeka v koristnost in učinkovitost tako preprostega gibanja.

 

BISTVO AEQ metode

Klienta potreba po sanaciji poškodbe, bolezni, bolečine, slabega počutja ali želja po optimizaciji delovanja some privede do AEQ učitelja.

Vzrok za klientove težave tiči v vsaj enem izmed ključnih elementov upravljanja življenja; pomanjkanju znanja, slabem upravljanju s časom, energijo ali pozornostjo.

S pomočju izvajanja AEQ vaj, ter rednim poglobljenim raziskovanjem in iskanjem vedno lažje izvedbe, ki nudi tudi vedno večji užitek med gibanjem bo klient skozi lastno izkušnjo (s pomočjo učitelja) spoznaval “višje” zakone našega univerzuma, ki potrjujejo zgoraj navedena dejstva, glede ključnih elementov upravljanja življenja.

Prvo spoznanje; bolečina je opozorilo some, da moramo nekaj spremeniti. Vprašati se moramo, kaj nam bolečina sporoča; česa me bolečina uči, oziroma kaj moram spremeniti, da bom odpravil pravi vzrok za nastanek neprijetnosti. Ne zgolj slepo bežati iz bolečine - simptomatsko reševanje neprijetnosti. In ko se resno poglobimo v ta zakon (učenje), ugotovimo da nam je dejstvo o popolni povezanosti uma in some zelo v pomoč. Ne glede na to, kje leži vzrok za težavo, v umu ali somi, ga z izvajanjem AEQ vaj razkrijemo in odpravimo v lokomotornem sistemu in umu.     

Drugo spoznaje; če želimo nekaj spremeniti, potrebujemo višek energije. Brez viška energije se težko učimo, smo težko dovolj pozorni in torej težko karkoli spremenimo. Če se kljub pomanjkanju energije preveč trudimo in skušamo na silo karkoli spremeniti, so večinoma uvedene spremembe površne, pomanjkljive in na koncu ne rešijo problema - običajno se na tak način dolgoročno gledano še bolj “razbolimo". Zelo pomembno je torej poskrbeti za dovolj počitka in regeneracije; kar je predpogoj za akumulacijo prepotrebne energije.

Tretje spoznanje; brez dobro usmerjene pozornosti ne gre pričakovati kvalitetnih rezultatov. Ena izmed resnih bolezni sodobne razvite družbe je večopravilnost. Večopravilnost vodi v površnost, le ta pa v entropijo (kaos). Za ohranjanje oziroma vzpostavitev sintropičnosti (reda) v organizmu, je nujna popolna osredotočenost na tisto kar v danem trenutku počnemo. Še več, primarni fokus moramo vedno držati na notranjosti svojega telesa; sekundarni pa na delo ki ga opravljamo in nič drugega! Kadar delamo eno, mislimo drugo in po možnosti vmes še klepetamo, smo garantirano na poti v entropijo.

Četrto spoznanje; na materialnem nivoju bivanja čas teče neprkinjeno in nanj nimamo vpliva. Zato je upravljanje s časom zelo pomembno. Lahko pa čas bolje ali slabše izkoristimo. Lahko smo tudi bolj ali manj učinkoviti v enoti časa. Izkoristek enote časa je odvisen od vseh zgoraj navedenih dejstev; znanja, energije in pozornosti. Organizem ki ima več znanja, bo v enoti časa bolje usmerjal pozornost in deloval bolj ekonomično.

Vsa štiri spoznanja so med seboj povezana in soodvisna. Osnova življenju je energija, sledi sposobnost fokusa, ta omogoča učenje in razumevanje, sledi dobra ocena trenutnega stanja in racionalna poraba viška energije in časa za optimalen fokus na uvajanje sprememb ki so nujne za ohranjanje sintropije (reda). AEQ metoda vam pomaga privarčevati več energije – ustvariti višek energije ki nadalje izboljša sposobnost fokusa, učenja, razumevanja, ... življenja kot celote!

Kot že rečeno, spoznanje da sta um in soma eno, da se krč v umu manifestira tudi kot krč v telesu in obratno; nam s pomočjo AEQ-ja omogoča urejati najglobji karakter našega bitja s pomočjo preprostih telesnih vaj. 

 

Uroš Petan, učitelj somatskega gibanja po AEQ metodi, 2.stopnje, AEQ dihanja, 1. stopnje

 

 

Vpliv AEQ metode na delovanje avtonomnega živčnega sistema

Avtonomni del centralnega živčnega sistema (AŽS) se v osnovi deli na parasimpatični (PRS) in simpatični (SYM) del.

V zdravem telesu sta PRS in SYM v fazi mirovanja poravnana - v ravnovesju. In v obratnem sorazmerju, ko se eden poviša, drugi upade. Pri normalnem človeku se v fazi “akcije” poviša SYM, po “akciji” dominira PRS in sledi stanje ravnovesja - homeostaze. Pomembno je omogočiti telesu, da se faza povišanega PRS konča (opravi funkcijo regeneracije) ter s tem zagotovi optimalno zdravje. Žal pa ravno tu sodobni človek prehiteva, ne počiva dovolj (ker je energija poceni se ni nujno ukvarjati z ekonomičnostjo), dela/je aktiven preveč (konstantno v SYM), posledično izgublja sposobnost zaznave lastnega telesa (zaradi vedno večjega tonusa muskulature - membrane) in se tako ujame v zanko vedno slabše vertikalne ter horizontalne povezanosti - senzorne atrofije ali celo amnezije. To pa vodi v onemogočeno čutenje lastne some (še slabše zaznavanje utrujenosti in bolečine) in vedno slabšo sposobnost fokusa na sedanjost ter posledično v vedno slabše upravljanje lastnega življenja kot celote.

Sodobna družba žal vzpodbuja ljudi k večopravilnosti, potrošništvu in hitrosti; zelo nazorno to prikaže star izrek na slovenskem: “poglej ga kako je priden, iz tega pa zagotovo nekaj bo”. To pa vodi v vedno pogostejšo dominantnost SYM in senzorno motorne amnezije (SMA). Če si človek dovoli dovolj počivati (dovoli PRS da opravi svoje delo) je neredko spoznan za lenuha ali brezdelneža. 

Poznamo tri variante nezdravega delovanja AŽS. Kronična dominantnost SYM ali PRS, ter istočasno povišano delovanje SYM in PRS - dereguliran AŽS.

Osebe ki živijo v konstantnem stresu, brez pravega počitka zelo pogosto trpijo kronično povišan SYM.

Simpatični del (SYM) se praviloma (v zdravem telesu) aktivira pred in med resnejšo aktivnostjo - ko le ta preseže stanje funkcionalnega ravnovesja (fizično in psihično), v času močnega čustvovanja; strah, jeza, navdušenje, zaljubljenost, pred/med pomembnim sestankom, tekmovanjem, nepričakovano nevarnostjo ipd. In ko aktivnost ali nevarnost mine tudi dominantnost SYM upade na normalno raven. SYM namreč optimizira/prilagodi delovanje celotnega telesa v času bega ali boja zato, da imamo večjo možnost uspeha. 

Nekaj značilnosti in funkcij SYM:

• pospešen srčni utrip, razširjene dihalne poti, katabolni procesi - aktivirana glikogenoliza - razgradnja jetrnega in mišičnega glikogena v glukozo, povišan bazalni metabolizem ter povečano znojenje in mišična moč, izboljšana sposobnost zaznave (čutila) zavoljo večje možnosti preživetja v času nevarnosti, v primeru kronične dominatnosti SYM pa lahko nastanejo težave s preobčutljivostjo čutil in nepravilnosti pri zaznavanju.
• upočasnjena celotna prebava - vsi presnovni organi ki niso povezani z optimizacijo energijskih procesov za čas bega/boja se upočasnijo; zaradi boljše energijske podpore kardiovaskularnega in mišičnega sistema (v primeru kronične dominantnosti SYM ravno to privede do povišanih mišičnih tonusov, težav s prebavili in in kronične utrujenosti)
• SYM stisne tudi kapilare na površini telesa (bleda koža) zato da več krvi preusmeri v mišice in kardio-vaskularni sistem ter da pripravi kožo na morebitne poškodbe.
• kronično dominanten SYM lahko povzroči težave z regulacijo telesne temperature, poslabša imunost, dvigne krvni tlak, zmanjša apetit, kvari libido in erekcijo, dviguje raven kortizola in niža testosteron/estrogen, povzroča debelost in zaradi preveč mobilizirane energije ustvarja pretirano potrebo po kurjenju energije - kardio športi.  
• aktivacija SYM je pozitivna če se aktivira / poviša v času dejanskega stresa/nevarnosti/ oziroma med visokointenzivno telesno aktivnostjo  
• kronično povišanje oziroma SYM dominantnost brez stvarnih razlogov pa je zdravju škodljiva. 
• najpogostejši razlog za SYM dominantnost so: življenje v konstantnem stresu in pomanjkanju počitka, nerazrešene travme iz preteklosti in/ali napačni podzavestni vzorci (čustveni, vedenjski, gibalni), potisnjeni v podzavest  
• SYM zaradi boljše priprave na beg/boj zmanjša občutljivost membrane na dražljaje od zunaj in znotraj. To pa zmanjša sposobnost čutenja sprememb pri AEQ vajah - kvari vertikalno in horizontalno povezanost. Pri kronični dominantnosti SYM, to zmanjšanje občutljivosti membrane ravno tako kvari sposobnost zaznav, v in izven telesa, ter tako človeka odreže od “resnice” - pravih občutkov. Zato se tak človek vedno bolj zanaša le na podatke iz razuma in posledično postane čustveno otopel, hladen, izgubljen, prestrašen. 

Parasimpatični del AŽS se aktivira po tem, ko je aktivnost mimo, zato da pomaga umiriti, spočiti in regenerirati telo po naporu.

 Nekaj značilnosti in funkcij PRS:

• sprosti napetost mišic
• zniža srčni utrip in krvni tlak
• obnovi prebavo
• umiri in poglobi dihanje
• izboljša prekrvavljenost periferije in kože - koža dobi normalno toplo barvo
• normalizira delovanje imunskega sistema
• izloča telesne tekočine

PRS dominantnost se najpogosteje pojavi pri ljudeh, ki so zelo dolgo vztrajali v SYM dominantnosti in do te mere izčrpali organizem da enostavno ni več energije za aktivacijo SYM. Takšne osebe imajo zelo nizek srčni utrip in zelo slabo oskrbo tkiv s kisikom ter hranili. Slab krvni pretok povzroči tudi slabo čiščenje tkiv. Pojavi se upad življenske enregije, moči in katabolizma, pretirana umirjenost, apatičnost in brezciljno tavanje.

Dereguliran AŽS - travmatičen šok/zamrznitev.

Kadar oseba kljub prvi (SYM dominantnost) in drugi (PRS dominantnost) fazi nepravilnega delovanja AŽS neumorno vztraja v pretirani aktivnosti (fizično in/ali psihično) lahko privede AŽS do deregulacije. Predpogoj za to je obilje hrane, energije ter močna SMA. 

Ta reakcija AŽS je podobna PRS dominantnosti, le da v tej fazi telo zapade v še izrazitejšo utrujenost - kronično utrujenost. Ker telo nujno potrebuje počitek, močno upočasni vse telesne procese in sledi depresija, anksioznost, upad motivacije ter kreativnosti; neredko tudi panika, groza, travmatičen šok in zamrznitev.

V razvitih družbah je ta pojav precej pogost; spremljajo ga: 

nespečnost, apnea, aritmije, pretirana občutljivost na temperaturne spremembe, popačen občutek za vnos hrane in tekočine, vse vrste alergij, odvisnosti, slaba sposobnost usmerjanja pozornosti, demenca in nekatere avtoimune bolezni. Travmatičen šok najbolj zakrči muskulaturo na področju medenice in pogosto rezultira v: bolečinah na področju medenice, impotenci, inkontinenci, ankilozirajoči spondilitis ter težavah z zanositvijo, nosečnostjo in porodom.

Znaki, ki kažejo na dereguliran AŽS.

Fizični:

• stisnjene krvne žile povzročijo manj krvavenja pri telesnih ranah ter slabšao prekrvavljenost možganov.
• povišan kortizol in krvni sladkor.
• Vagusni živec (pod okriljem PRS) izgubi funkcijo, posledično se dvigne srčni utrip in krvni tlak. Lahko celo izgubimo zavest in/ali nadzor nad mehurjem.
• onesposobljeno delovanje obraznih mišic, napačno interpretiran izraz na obrazu - pogosto kot nevaren ali nasilen.
• zmrznjenost; nesposobnost bega in boja. Oteženo gibanje in hladne okončine.

Psihični:

• pretiran strah, zaskrbljenost in sram.
• “povratniki” (ljudje ki so že večkrat doživeli travmatičen šok), so neupravičeno v naprej zaskrbljeni glede poteka in izida dogodkov. Vizualizirajo neuspeh?sramoto in se počutijo ogrožene že preden se lotijo določenega dela. Povratniki so boječi, zaskrbljeni in zelo verjamejo govoricam. Takšno stanje vodi v močan, toksičen in kronični stres - kar zelo negativno vpliva na zdravje.

S pomočjo AEQ somatskih vaj vzpodbudimo AŽS k pogostejšemu aktiviranju PRS kar izboljšuje: prekrvavljenost kože, občutljivost membrane, odpravlja SMA, vertikalno in horizontalno povezanost ter sposobnost usmerjanja pozornosti na trenutno stanje. Sledi izboljšana sposobnost analize trenutnega stanja ter prepotrebna kreativnost za izhod iz težav.

Pravilno izvajanje AEQ vaj, izboljša sposobnost daljšanja mišic, zniža tonus v kronično zakrčeni muskulaturi ter vzpostavi dobre pogoje za ozaveščanje  škodljivih čustvenih travm iz preteklosti. Te travme namreč povzročijo močan pritisk v trebušni votlini zaradi potlačenja čustev in posledično se ustvari močan mišični oklep  - zamrznitev centra, dominantnost SYM ter vse  zgoraj navedene negativne posledice takšnega stanja.

S pomočjo AEQ somatskih vaj lažje ozveščamo negativne podzavestne vzorce (“ujete” v kronično napetih mišicah), najpogosteje pridobljene v času od spočetja do drugega leta starosti in kasneje, ki smo jih zavoljo preživetja potlačili v nezavedni (limbični del ŽS) del uma. Na tak način se osvobajamo napetosti v umu in telesu, se prebujamo v realnost in izboljšujemo kvaliteto svojega življenja.  

 

Pot iz mreže senzorno motorne amnezije

Posameznikovo mišljenje determinera njegove občutke, dejanja in v največji meri tudi kreira posameznikov materialni svet. Mišljenje je veliko močnejše od naše volje; Z močno voljo sicer lahko kratkoročno dosežemo določene spremembe; vendar če nismo spremenili mišljenja, bodo dosežene spremembe kratkotrajne.

Dober primer je hujšanje. Kadar z močno voljo sledimo določeni dieti in trdo treniramo, običajno dosežemo uspeh, ki pa večinoma nima trajnih učinkov. Takoj ko volja upade, se počasi začnemo vračati k stari teži. Edini pravi pristop je torej sprememba mišljenja na področju zdravja, gibanja, prehrane in bioritma. Če torej želimo trajen uspeh pri hujšanju, se moramo poučiti o vseh omenjenih področjih (prehrana, gibanje, vzdrževanje zdravja). Le s takšnim pristopom bomo prišli do potrebnega znanja in spremenili mišljenje na omenjenih področjih. Iz tega bo sledila vrhunska motivacija za zdravo prehranjevanje, redno gibanje in vse kar pomembno vpliva na naše zdravje. Torej, brez močne volje bomo zlahka dosegli in vzdrževali optimalno telesno težo in ostali zdravi.

Naše mišljenje vsebuje tudi z višjimi zakoni (tistimi ki v resnici vladajo našemu vesolju) neskladne-napačne programe razmišljanja, nerazrešene čustvene travme in vedenjske navade (običajno potisnjene v podzavest). In ravno nerazrešene čustvene travme so poleg post-travmatičnih zakrčenosti mišic (po telesnih poškodbah) najpogostejši razlog za razvoj kronično zakrčene muskulature (KZM) in senzorno motorne amnezije (SMA). Nerazrešene čustvene travme, potisnjene v podzavest ali tiste ki jih nosimo v aktivnem spominu, neredko rezultirajo v skrajšani mišici ali mišični verigi. Dober primer so različni strahovi ki se najpogosteje manifestirajo kot trajno zakrčena muskulatura spodnjega dela trebuha.

Da bi se torej trajno osvobodili kronično zakrčene muskulature in SMA, je poleg izvajanja AEQ vaj zelo smiselno spremeniti tudi mišljenje o dogodkih ki so KZM in SMA povzročili. Seveda je predpogoj za to ozaveščanje primarnega vzroka ter logična razlaga o nesmiselnosti vztrajanja v napačnih vzorcih. Če smo med izvajanjem AEQ vaj s pozornostjo popolnoma osredotočeni na občutke v telesu, se nam lahko odpre uvid v izvor SMA (dogodek ali oseba). Dober AEQ učitelj z veliko znanja na področju anatomije, psihologije, splošne razgledanosti in dobro senzibilnostjo je lahko v veliko pomoč. Praksa namreč vedno znova potrjuje da je simptomatsko odpravljanje bolečine (brez ozaveščanja vzrokov zanjo in brez spremembe mišljenja) običajno le kratkoročno uspešno in se v določenem času bolečina vrne; nemalokrat v še hujši obliki kot prej.

Z izvajanjem AEQ vaj, dosežemo izboljšanje čutenja in nadzora posamezne mišice ter izboljšanje medmišične koordinacije. Temu sledi tudi izboljšana sposobnost nadzora misli, čustev in skladnost le teh s situacijo v kateri se nahajamo. To dejstvo znova dokazuje neločljivo povezanost in soodvisnost telesa in uma. Kronično zakrčena muskulatura pogosto rezultira v pretiranih čustvenih odzivih ali pa čustveni otopelosti, značilni za depresijo.

Opazujmo torej svoje misli, besede in dejanja. Naše misli (mišljenje) ustvarjajo naš svet. Vse kar je človek do danes ustvaril, se je vselej prvo porodilo kot misel; sledilo je dejanje in na koncu rezultat. Bodimo pozorni na ta zelo pomembna področja našega bivanja. Zavedajmo se, da način našega razmišljanja ustvarja naše okoliščine in ne obratno. Razvijamo različne modele razmišljanja in raziskujmo če je naš model razmišljanja očiščen nerazrešenih čustvenih traum, bolečin in neustreznih privzgojenih modelov razmišljanja (izkoreninimo entropično razmišljanje). Le tako bomo v vsakem trenutku videli resnico in se osvobojeni kreativno ter samozavestno odločali, izražali in udejanjali.   

In če želimo doseči trajne spremembe, potrebujemo višek energije. Brez viška energije bo naša sposobnost za usmerjanje pozornosti, raziskovanje in učenje močno zmanjšana, omejena ali celo onemogočena. To pa pomeni da bodo uvedene spremembe le kratkotrajne ali jih sploh ne bo.

Iz tega sledi, da je racionalizacija na področju akumulacije in porabe energije ključna. Energijo akumuliramo iz zaužite hrane, iz energijskih zalog v telesu (glikogen in maščoba), iz energije ki jo drugi z njihovo pozornostjo usmerijo v nas ter univerzalne-vseprisotne energije (Qi ali Prana).    

Razprava o tem, kaj vse vpliva na akumulacijo in porabo človekove energije močno presega okvir tega članka. Navedel bom le nekaj najosnovnejših dejstev, ki izboljšajo energijsko učinkovitost; zdrava hrana in pijača, pozitivne misli, intiligentna telovadba (gibanje), ustrezen počitek, notranji mir. Veliki porabniki energije so: pesimizem, nezdrava prehrana in pijača, pretirano uživanje alkoholnih pijač, visokointenziven in/ali “dolgoprogaški” šport, neustrezna količina in “timing” počitka, pretiravanje z delom, kroničen stres, slabi odnosi, KZM, SMA ipd.

AEQ metoda torej pozitivno vpliva na obe ključni komponenti energijske učinkovitosti človeka; um in telo. Soodvisnost energijske učinkovitosti, uma in telesa se kaže na mnogih nivojih bivanja. Kadar imamo dovolj energije smo boljše volje, bolj kreativni, se lepše izražamo, smo učinkovitejši, se lepše držimo in mehkeje-skladnejše gibljemo ter lažje učimo/razvijamo - vzdržujemo sintropijo v našem telesu. In obratno, ko nam primankuje energije, smo slabše volje, naša drža se popači, kreativnost upade, gibanje je trše in manj učinkovito, volja in sposobnost za učenje upadeta, vlek v entropijo je močan. 

AEQ vaje nam ponujajo izboljšanje čutenja muskulature in zaznavanja misli. To vodi v odpravo neželjenih tonusov v mišicah in ozaveščanje neželjenih čustvenih traum in slabih odločitev. Sledi racionalizacija energijskih procesov in izboljšanje življenja v celoti.   

 

POVEZOVANJE SOME (UM-TELO) IN AEQ METODA

 

Ohranjanje primarnega fokusa na notranjosti našega telesa ne glede na to kaj v danem trenutku počnemo (med delom, pogovorom, telovadbo, prehranjevanjem,…) je porok za dobro upravljanje telesa. Ob predpostavki, da dobro čutimo vse pomembne dele svojega telesa, da vsi ti občutki pridejo v našo zavest ter da jih pravilno razumemo in ustrezno ukrepamo.

Boljša ko je naša sposobnost zaznave “sporočil” iz telesa, manjša je možnost za razvoj bolečin, bolezni in ostalih težav. V začetni fazi so ta “sporočila” zelo mile jakosti, v primeru neupoštevanja, pa pridobivajo na jakosti - nelagodja, bolečine ali bolezen se stopnjujejo v vedno hujšo, bolj bolečo obliko. Zato je izboljševanje senzornih sposobnosti, odlična preventiva in zelo pozitivno vpliva tudi na zaznavanje sporočil iz okolja. Z drugimi besedami povedano, do tiste mere katere smo sposobni čutiti sebe, bomo sposobni čutiti tudi ostale ljudi ter živo in neživo naravo. To pa pomeni, da bomo bolje upravljali odnose in materialni svet. Vse vrste nelagodij se najprej pojavijo kot energijske motnje v delovanju organa, mišice, medčloveškega odnosa, ipd. in se v tej fazi še ne manifestirajo na fizičnem nivoju - kot bolečine, bolezni ali konflikti v odnosih. Če smo dovolj razvili sposobnost čutenja - senzibilnosti, bomo že v tej fazi zaznali vzpodbude k ukrepanju in s pravilnimi uvedbami sprememb preprečili manifestacijo neprijetnosti na fizičnem nivoju bivanja; do bolečin, bolezni, konfliktov, ipd. ne bo prišlo.

Za dobro povezanost med zavednim in nezavednim znotraj našega uma skrbi povezava v naših možganih - med amigdalo in hipokampusom.  Amigdala integrira informacije s čustveno konotacijo, hipokampus pa skrbi predvsem za spomin in prostorsko orientacijo.

Podzavest ima pri človeku močan vpliv na emocionalno stanje, spreminjanje razpoloženja, kompulzije in motiviranost (kljub temu da se določenih vzorcev in mehanizmov znotraj nas samih ne zavedamo - zelo resno vplivajo na nas!). Prefrontalni korteks v možganih dokončno ureja naša emocionalna stanja; v primeru močnih travm, le te potisne v podzavest, kar pa ne pomeni da nimajo več vpliva na življenje posameznika. Kljub temu da se določenih travm ne zavedamo, močno vplivajo na naše splošno razpoloženje in čustveno stanje. Neredko take neozaveščene travme povzročajo panične napade, anksioznost, fobije in depresijo.  

Zato je smiselno travme ozavestiti, dojeti njihovo sporočilo in se jih trajno osvoboditi. Vse to je možno tudi skozi izvajanje AEQ somatskih vaj in verbalno analizo občutkov, ki jih vaja poveča ali pomaga odkriti. Zato se po izvedeni vaji umirimo in svojo pozornost usmerimo na telesne senzacije. Opazujemo kakšne so (tope, ostre, boleče), kje v telesu jih zaznavamo, kdaj prej smo jih  že opazili in vse to poizkusimo integrirati z neprijetnimi dogodki v preteklosti in “sprožilci” v sedanjosti - dogodki ki spominjajo na travmatična doživetja iz preteklosti. Na tak način lahko zmanjšamo odstotek nezavednega v sebi in povečamo zavestnost; to pa vodi v več notranjega miru, radosti in splošen dvig kvalitete življenja.

Človekova želja po “prebujanju” v realnost - ozaveščanju nezavednega, je porok za boljše zdravje, manj neprijetnih presenečenj in več življenske radosti. To je v resnici glavno poslanstvo posameznika (psihološki nivo bivanja) in zato vseživljenski projekt. Pozitiven vpliv na hitrejše “prebujanje” ima red pri prehrani, redna fizična aktivnost v coni funkcionalnega ravnovesja - udobja, higiena, regeneracija ter odprtost za opazovanje svoje notranjosti - čustva, misli, telesni občutki, odziv na okolje, odziv okolja na nas same, ipd.  

VODORAVNA POVEZANOST (povezanost leve in desne možganske hemisfere)

Desna možganska hemisfera je odgovorna za suptilnejše funkcije; npr. čutne zaznave, imaginacijo, neverbalno komunikacijo, glasbeni in umetniški čut, prostorki in kinestetični čut, celostno razmišljanje, avtobiografski spomin, socialne povezave, zbira in analizira občutke iz telesa, tvori čustvovanja, je povezana s podzavestjo, ipd. Informacije (tudi občutki) iz telesa prehajajo v podaljšano hrbtenjačo, v limbični sistem in končajo v desni možganski hemisferi.
Desna hemisfera ima tudi funkcijo reguliranja delovanja možganov v stanju afekta in stresnih situacijah. Sposobnost intuicije in telepatije je neposredno odvisna od desnega kortusa.
V prvem letu starosti je pri otroku bolj razvita desna možganska hemisfera, zato lahko opazimo da takrat otrok komunicira z okoljem predvsem na neverbalni ravni; sprejema in oddaja sporočila na osnovi obrazne mimike, tona glasu in gestikulacije. Večina ve, da mame v tem obdobju komunicirajo z otrokom na povsem neracionalen (podzavesten) način. Zato vse do drugega leta starosti otrok nekritično absorbira zavestne in podzavestne vedenjske vzorce staršev in kolektivne zavesti okolja.
 
Leva možganska hemisfera je ravno obratno, bolj “matematična - razumska”; odgovorna za logiko, govor, pisanje, vzročno razmišljanje, časovno zaporedje, ipd.

Dobro delovanje obeh hemisfer ter njuna dobra povezanost in komplementarmnost (vodoravna povezanost) so dejavniki ki resno vplivajo na človekovo zdravo funkcioniranje. Kreativnost, iniciativnost, genialnost, kompleksnost, nevroplastičnost, koherenten čut za sebe in druge, organski čut in spomin, so kapacitete, neposredno odvisne od dobre vodoravne povezanosti. V primeru blokiranosti ene od hemisfer ali njune slabe povezanosti, sledi dominantnost ene hemisfere in posledično negativen vpliv na zgoraj navedene kapacitete.

Dobra vodoravna povezanost nam omogoča iz telesa prejete občutke in čustva zaznane v desnem korteksu povezati v levi korteks, ter jih logično razumeti, biti sposobni o njih govoriti ali pisati in zato bolje upravljati lastno telo; tudi življenje. Če občutkov iz telesa ne “slišimo”, potem ne vemo kako smo in kaj nam je v danem trenutku storiti. Pokojni psiholog in publicist slovenskega rodu, Martin Kojc je pisal o povezavi telo-um, kot o duhovni anteni (telo), katera edina lahko prestreže sporočila “življenja” (intuicijo, misli drugih ljudi,…) in jih posreduje našemu zavednemu umu; če smo torej odrezani od telesa, postanemo odvisni le od razuma. To pa je tako, kot bi računalnik ostal brez uporabnika / upravljalca / razvijalca. Sam od sebe odvisen v svoji omejenosti!

NAVPIČNA POVEZANOST

Človeški živčni sistem je razporejen po celotnem telesu; navpična povezanost možgani - telo (v obe smeri).
Nevromuskularni sistem - kot funkcionalna celota; iz motornega dela korteksa pošiljajo možgani signale/ukaze navzdol v mišice, senzorni elementi v mišicah (propriocepcija), pa vračajo podatke o tonusih in medmišični koordinaciji v senzorni del korteksa.
Navpična povezanost živčnega sistema se lahko zmanjša zaradi fizične ali emocionalne travme, kar vodi v razvoj senzorno motorne amnezije (SMA) določenih mišic ali dela telesa. Možna je popolna ali le delna SMA, možna je tudi le senzorna amnezija vselej pa je zmanjšana kvaliteta medmišične koordinacije in sposobnost zaznave sporočil, ki jih membrana pošilja možganom - zmanjšana možnost čutenja lastnega telesa - počutja in občutkov.     

Nazoren primer razvoja SMA kot posledica fizične travme je lahko večtedenska imobilizacija ene noge (zaradi npr. poškodbe gležnja) - nepohodni mavec. Le ta povzroči zakrčenost cele poškodovane noge, medenice, kolka in hrbtenice - naravna reakcija telesa - zaščita poškodbe, sledi zamik medenice in hrbtenice ter kompenziranje z zdravo nogo - zdrava noga prevzame breme obeh nog. Ko mavec odstranimo, ni nujno da zakrčenost na strani poškodbe mine.   

Razvoj SMA kot posledico emocionalne travme, pa najpogosteje opazimo pri ljudeh, ki so se zaradi težkih življenskih izkušenj (traumatična doživetja ali konstantno priganjanje samega sebe v bolečino-vrhunski šport) odrezali od čutenja bolečine. Žal pa se v tem primeru ne odrežemo le od neprijetnih temveč tudi od prijetnih občutij. Taki ljudje so pogosto apatični in brez prave življenske radosti, kar lahko vodi tudi v deregulacijo avtonomnega živčnega sistema in vse neprijetnosti ki sledijo takemu stanju. Vedno večja entropija je le logična posledica nesposobnosti branja in upoštevanja sporočil iz telesa.

Poznamo tri načine blokiranja neprijetnih občutkov iz telesa.
1.Človek se enostavno “odreže” od čutenja - blokada čutenja je lahko kratkotrajna, lahko pa tudi vseživljenska; odvisno od intenzivnosti in vzroka bolečih občutkov.
2.Razumsko modificiranje delovanja uma - umik pozornosti od soočanja z bolečino - zavedno ali nezavedno preusmerjanje pozornosti stran od problema - bolečine. Zatekanje v namišljen svet - iluzije, zatekanje v šport, “skrivanje” v konstantni humornosti, ipd. To vodi v zmanjšano sposobnost usmerjanja pozornosti na trenutno dogajanje, v ogromno izgubo energije, v slabšo kreativnost, v zmanjšano sposobnost realnega videnja življenskih situacij - celostno, ipd. Zaradi slabega fokusa na trenutek v katerem se nahajamo, tudi slabše čutimo lastne želje in potrebe - smo posledično energijsko neučinkoviti in zato tudi manj radostni. Z leti ne postajamo modrejši, temveč vedno bolj utrujeni in ozki v razmišljanju.
3.Zablokiranje zavesti o občutjih. Kot že rečeno, kljub temu da želimo eliminirati le neprijetna občutja, nevede eliminiramo tudi prijetna - kar vodi v nesposobnost zadovoljevanja lastnih potreb in srčnih želja. Ker slabše čutimo potrebo po počitku in regeneraciji, se čas preživet v parasimpatičnem delovanju zmanjša in lahko se zgodi zdrs v deregulirano delovanje avtonomnega živčnega sisstema (AŽS) - izgorelost.

Bolj ko stagnira sposobnost čutenja lastnega telesa, bolj čutimo le še grobe dražljaje - občutke iz telesa - običajno le še bolečine. In ker intuitivna sporočila lastnega telesa, zaznavanja soljudi in “navodila” višje intiligence (čiste zavesti), ne moremo zaznavati drugače kot skozi telesna občutja, smo vedno bolj odvisni le še od omejenega razumskega upravljanja lastnega življenja. Naša osebnost postane hladna, stroga in nesočutna. Kvaliteta življenja upada, strah in negotovost se stopnjujeta, toksičen stres se povečuje. Lahko sledi tudi upad odpornosti, razvoj različnih bolezni/bolečin in izgorelost.

Pravilno izvajanje AEQ vaj omogoča:
1.izboljšanje navpične povezanosti - izboljšano upravljanje nevromuskularnega sistema - v obe smeri; ukazi za premike lokomotornega sistema iz zavednega dela uma v muskulaturo (izboljšanje fino motorike) in povratne informacije o položaju sklepov, tonusov v mišicah ter ravnotežnem položaju telesa (izboljšanje senzorne funkcije - propriocepcija).
2.izboljšanje vodoravne povezanosti - skozi zaznavanje občutkov pred, med in po vaji ter opisovanje teh občutkov, se izboljša splošna sposobnost zaznave vseh občutkov in informacij iz telesa in okolja ter pravilno razumsko vrednotenje in ustrezno ukrepanje. Boljša povezanost med zavednim in nezavednim znotraj nas, je proces prebujanja v resnico - vidimo, čutimo, zaznavamo vedno bolj fine vibracije življenja in zato veliko bolje upravljamo lastno življenje. Vse izzive rešujemo že v fazi, ko se še ne manifestirajo na materialnem nivoju bivanja. Uvid v zakone ki v resnici vladajo našemu vesolju se vse bolj bistri. Več miru, radosti, dobrih odnosov, zdravja, učinka pri delu, itd. so le logične posledice izboljšane vertikalne in horizontalne povezanosti znotraj naše some.