HITROST HOJE IN ŽIVLJENJSKA DOBA
Kljub temu, da je staranje normalen življenjski proces, je še vedno nekaj, česar se ogromno ljudi boji. Ampak zakaj? Predvsem zato, ker je v moderni dobi staranje povezano z upadanjem fizičnih sposobnosti, kvalitete življenja, duševnega zdravlja in tudi kognitivnih sposobnosti.
Vendar ni vse tako črno-belo kot se morda zdi. Ogromno je povezano z vašo hojo.
Sposobnost hoje je povezana s samostojnostjo v starejših letih, saj je nujno pomembna za premikanje po bivalnem prostoru, izvajanjem vsakodnevnih opravil in zmožnostjo oblačenja. Na kratko, če izgubimo sposobnost hoje, kvaliteta življenja izjemno hitro upade.
Za namen meritev se pogosto uporablja hitrost hoje in tudi drža, ki jo ohranjamo pri hoji.
KATERI DEJAVNIKI VPLIVAJO NA HITROST HOJE?
Ko govorimo o hoji, ne pomislimo, da je to kompleksno gibanje – vendar je točno to.
Sposobnost ohranjanja normalne hoje je odvisna od več dejavnikov:
-
Centralni živčni sistem (sposobnost koordinacije gibanja)
-
Zaznavni (perceptivni) sistem (sposobnost sprejemanja in zaznavanja senzornih informacij)
-
Periferni živčni sistem (sposobnost mišičnih kontrakcij)
-
Mišice (moč in stabilnost)
-
Kosti in sklepi (močna osnova gibanja)
-
Energijska razpoložljivost in distribucija (sposobnost razgradnje in uporabe energije)
Če katerikoli od teh dejavnikov postane manj funkcionalen, se hoja upočasni in upade funkcionalna kapaciteta.
ALI LAHKO HOJA V OTROŠTVU VPLIVA NA HOJO V ODRASLI DOBI?
Tu stvari postanejo zanimive. Že prej smo omenili, da upad dejavnikov, ki so odgovorni za sposobnost vzdrževanja normalne hoje, vodi v upočasnitev hoje v odrasli dobi, vendar obstajajo določeni dejavnoki, ki se pojavijo v otroštvu in lahko vplivajo na hojo v odrasli dobi.
Otroci, mlajši od treh let, ki imajo slabše nevrokognitivno delovanje (slabše jezikovne sposobnosti) in počasnejši razvoj motoričnih sposobnosti so bolj dovzetni za počasnejšo hojo v odrasli dobi kot njihovi vrstniki, ki imajo prej omenjne lastnosti bolj razvite.
KAZALNIKI ZA DALJŠO ŽIVLJENJSKO DOBO
Veliko raziskav je dokazalo, da tisti, ki hodijo hitreje živijo dlje kot tisti, ki hodijo počasi. Poenostavljeno, hoja je dober pokazatelj funkcionalne kapacitete in kvalitete življenja, prav tako pa je zelo dober kazalec upada kvalitete življenja. Tako počasna hoja kot zmanjšanje hitrosti hoje imata visoko korelacijo z zmanjšanjem pričakovane življenjske dobe.
Drža, ki jo ohranjamo pri hoji, nam omogoča vpogled v pričakovano življenjsko dobo. Tisti posamezniki, ki razvijejo slabšo držo pri hoji lahko pričakujejo krajšo življenjsko dobo. Te spremembe vključujejo:
-
Skrajšana dolžina koraka
-
Pretiran upogib v hrbtu
-
Nezmožnost dviganja stopal od podlage, »vlečenje nog po tleh«
-
Potreba po pripomočku za hojo (palica, vožiček)
Vsaka od teh sprememb lahko kaže na izgubo fizične in živčne kapacitete, kar lahko izdatno pripomore k izgubi samostojnosti.
HOJA IN KOGNITIVNA FUNKCIJA
Hoja je primarno kazalec telesne pripravljenosti, vendar deluje tudi glede na nekatere kognitivne dejavnike – zmožnost zaznavanja okolja, ki nas obdaja, mišljenja med gibalnimi nalogami in koordinacijo gibanja.
Vedno več raziskav kaže na to, da ima zmanjševanje hitrosti hoje močno povezavo z zmanjšanjem kognitivnih funckij. Še več, tisti, ki hodijo počasneje, so bolj dovzetni za razvoj demence v starosti.
Lahko rečemo, da hitrost hoje ni le povezana z življenjsko dobo v telesnem smilu temveč tudi v mentalnem.
LAHKO HOJO POPRAVIMO?
Če pogledamo s pozitivne strani, spremembe v hoji se pojavljajo v starejši dobi, vendar ni potrebno, da se. Vzrok za spremembe v hoji sta pogosto izguba mišične moči in nevromišične koordinacije. Na našo srečo pa sta oba ta vzroka lahko izboljšana ali popravljena z redno telesno vadbo.
KAKO VADBA VPLIVA NA HOJO?
Izkazalo se je, da je progresivna vadba moči najbolj učinkovita oblika vadba za izboljšanje vseh aspektov hoje. Za dodatne pozitivne učinke je smiselno uporabiti proste uteži, prav tako pa dodana ritmična komponenta ugodno vpliva na hojo.
ALI POPRAVLJANJE HOJE UPOČASNI KOGNITIVNI UPAD?
Na kratko – da. Natančni mehanizmi so še neznanka, vendar je dokazano, da trening moči pri starejših izboljša kognitivno funkcijo. Kot rezultat pa se kaže izjemna upočasnitev upada kognitivne funckije.
Raziskovalci še niso prepričani ali je izboljšanje v miselnih procesih posledica hitrejše hoje ali vadbe za moč, vendar se oba parametra izkazujeta za pozitivna pri starejši populaciji.
VIRI
Peel, Nancye M., Suzanne S. Kuys, and Kerenaftali Klein. “Gait speed as a measure in geriatric assessment in clinical settings. A systematic review.” The Journals of Gerontology: Series A 68.1 (2013): 39-46.
Ferrucci, Luigi, et al. “Subsystems contributing to the decline in ability to walk. Bridging the gap between epidemiology and geriatric practice in the InCHIANTI study.” Journal of the American Geriatrics Society 48.12 (2000): 1618-1625.
Rasmussen, Line Jee Hartmann, et al. “Association of Neurocognitive and Physical Function With Gait Speed in Midlife.” JAMA Network Open 2.10 (2019): e1913123-e1913123.
Studenski, Stephanie, et al. “Gait speed and survival in older adults.” Jama 305.1 (2011): 50-58.
Peel, Nancye May, et al. “The association between gait speed and cognitive status in community. Dwelling older people: a systematic review and meta-analysis.” The Journals of Gerontology: Series A 74.6 (2018): 943-948.