Principa jin in jang izhajata iz tradicionalne Kitajske medicine, ki je stara več kot 5000 let. Teorija o jin in jangu je osnovni dualističen koncept vseh pojavov v naravi in človeškem telesu. Jin in jang sta nasprotni in polarni kategoriji; najpreprostejša primera v naravi sta: ženska (jin) in moški (jang). Podobno kot rečemo za energijo – je neuničljiva; tako sta tudi jin in jang neuničljiva in osnovni sestavini vseh stvari, le da je enega več v enih, drugega pa več v drugih stvareh. Njuno razmerje (delež enega proti drugemu) je dinamičen – spremenljiv, posebnost je tudi dejstvo da jin vsebuje nekaj janga in obratno, ter da sta drug od drugega  odvisna – po principu vzajemnosti. Propad enega pomeni propad vsega.                                      

JANG – sonce, dan, ogenj, nebo; vse kar je svetlo, vroče, suho, dejavno, moško, rastoče…kar je dejavno, kar greje in daje energijo.

JIN  – luna, noč, voda, zemlja; vse, kar je temno, hladno, vlažno, sprejemajoče, žensko, upadajoče…kar hrani, hladi, vlaži, kar sprošča.  

Trenutno je v našem okolju zelo velik naboj za razrešitev vloge moškega in ženske v sodobni družbi. Vlogi sta se v mnogih primerih zamenjali in sta milo rečeno nenaravni. Mnogo moških je prevzelo žensko vlogo (so mili, plašni, povezujejo in ohranjajo družine) in obratno je v marsikateri ženski moč videti močan presežek janga (želijo voditi, tekmovati, dominirati in se nemalokrat zlahka odpovejo materinstva). Nadaljevanje takšnega trenda zagotovo vodi v propad civilizacije! Poleg tega, se niti moški niti ženska v zamenjanih vlogah ne počutita dobro; saj nista grajena za to.

Sam si trenutne okoliščine razlagam kot del evolucije. V preteklosti so bile ženske zaničevane, zlorabljene, javno usmrčene, zaradi intuitivnih sposobnosti proglašene za čarovnice ipd. Emancipacija jih je osvobodila in mnogo žal poslala v napačno smer; v boj z moškim, s ciljem postati enaka moškemu (kar je popolnoma nenaravno in pogubno). To dejstvo si zlahka razlagam kot nujno izkušnjo za kasnejše pravilno pozicioniranje. Saj vemo, da brez lastne izkušnje v resnici ni učenja.

Moški je telesno močnejši, ženska je energijsko močnejša. Kadar ženska v svoji intimni globini, v svojem karakterju goji negativne misli do moškega (ne glede na razumsko, zunanje obnašanje), moški to podzavestno (redki izbranci tudi zavestno) občuti in nemalokrat postane nasilen; zelo pogosto tudi nevede beži od doma, se opija z alkoholom ali celo razmišlja o samomoru. Če imata partnerja otroke, tako stanje v partnerstvu zelo negativno vpliva na njihovo zdravje. In obratno, kadar moški zlorablja fizično moč (ali druge atribute) za ustrahovanje partnerice, vnaša strah, nered in bolezen v družinsko celico.

Človek se nahaja pred evolucijskim izzivom. Kljub zavedanju lastne moči (oba spola), nam ni dovoljeno uporabiti sile, agresije, sovraštva. Edini dovoljeni manever je sočutje in priznanje lastne nepopolnosti. Ko si človek prizna, da je nepopoln, veliko lažje tolerira nepopolnost narave, ljudi in dogodkov (čeprav na koncu uvidi to, kar znanost dokazuje – največji red je kaos!), postane strpnejši in išče možnost za razvoj znotraj sebe – ne kritizira drugih, temveč se vpraša: kaj lahko spremenim pri sebi, da ne bom več potreboval težav/bolezni/sporov/ipd.

Rešitev vidim v tem, da se vsak zase izmojstrimo v spolu in telesu ki nam je dodeljeno. V preteklosti je bilo za to že poskrbljeno. Dober primer je bil ritual tradicionalne poroke (kateri vztrajno izumira), pred katerim ženski ni bilo dovoljeno vstopiti v moževo hišo (ki jo je moral sam – brez pomoči žene zgraditi!), saj so se stara ljudstva zavedala pomena obreda – priprave zakoncev na odgovorno partnerstvo in družinsko življenje. Kot že rečeno, ženska poseduje močan energijski vpliv na vso živo in neživo naravo. Zato so starejše ženske pripravile nevesto pred prvim vstopom v hišo moža. Nevestino notranje stanje napolni hišo z njeno energijo in močno vpliva na uspešnost ter zdravje zakoncev in otrok. Nevesta je vselej vstopila v hišo polna ljubezni, sočutja in notranje miline.     

Moški (jang) in ženska (jin) sta nasprotna vidika bivanja, izključujoča, polarna, hkrati pa se dopolnjujeta – sta komplementarna, sta si v oporo, soodvisna, eden brez drugega ne more obstajati. Izhajata drug iz drugega in sta drug drugemu vzrok in posledica.

Uroš Petan