1. Na premik telesa ali dela telesa. Premik kosti.
  2. Na notranje občutenje napetosti v mišicah ki jih krajšamo/napenjamo v gibu - AGONIST. Poizkusite jasno občutiti mišice in njihov tonus. Zavedajte se, da tudi če jih čutite, to ne pomeni da teh občutkov ni mogoče skozi redno raziskovanje vaj izboljšati. Praksa kaže na to, da s pravilnim pristopom več let lahko dvigujemo kvaliteto telesne zavesti – skozi čas smo vedno bolj sposobni občutiti že najmanjše premike oziroma spremembe v napetosti znotraj mišice.
  3. Na notranje občutenje mišic ki ležijo nasproti agonistov in jih je smiselno čim bolj podaljšati/sprostiti v gibu - ANTAGONIST. Pri vsakem gibu v telesu se nasproti mišic ki jih napnemo za premik telesa, določene mišice daljšajo! Raziskujte katere so te mišice in jih ustrezno čim bolj usklajeno daljšajte ko napenjate agoniste v želji po premiku.
  4. Na prepoznavanje področij telesa (mišic) ki jih slabše čutimo in posledično slabše zavestno kontroliramo. Ta področja kjer opazimo da je naša telesna zavest nižja so pod vplivom SMA (senzorno motorna amnezija). To lociranje področij s SMA je ključnega pomena za zaznavo našega trenutnega realnega stanja. Skozi prakso se namreč izkaže, da se ljudje teh področij ne zavedajo! Šele ko z veliko pozornostjo izvajajo gibe, se jim sposobnost prepoznavanja kvalitete telesne zavesti dovolj poveča in tako pridobijo orodje za lociranje SMA področij. To lociranje delov telesa ki niso pod normalno telesno zavestjo, pa nam pomaga pravilno izbiro vaj za najhitrejšo učinkovito sanacijo težav, zaradi katerih izvajamo somatske vaje.  
  5. Čim boljšo medmišično koordinacijo. Čim boljšo usklajenost med krajšanjem AGONISTA in daljšanjem ANTAGONISTA. Če je usklajenost med krajšanjem in daljšanjem vseh sodelujočih mišic v gibu dobra, je občutek prijeten in lahkoten. V primeru dobre medmišične usklajenosti je tudi poraba energije najmanjša in temu primerno gib najučinkovitejši. V nasprotnem primeru, ko je sposobnost daljšanja ANTAGONISTOV slaba, potrebujemo več moči za premagovanje zakrčenih antagonistov. To občutimo kot napor, kot raztezanje/stretching antagonistov in nemalokrat tudi bolečino. Slaba usklajenost med agonisti in antagonisti rezultira v veliko večji porabi energije in manjši preciznosti giba.
  6. Čim boljšo uporabo fizikalnega zakona o vzajemnem učinku (akcija-reakcija). Če en del telesa potisnemo v tla, nam ta potisk olajša dvig drugih delov telesa od tal. Ta zakon zelo olajša izvedbo gibov, če ga občuteno apliciramo. V vseh tekstih vaj so navedene točke naslona. In bolj ko znamo te vzvode uporabiti pri vajah, bolj se izkaže da znamo potem tudi v življenju uporabljati raznorazne vzvode za učinkovitejše reševanje življenskih izzivov, tudi onkraj telesnega nivoja bivanja.
  7. Skozi čas poizkusite širiti zavest tudi v dele telesa ki jih v nekem gibu/vaji ne premikate – fokus v celo telo. Tako boste lahko opazili, kje se »podzavestno« napenjate povsem po nepotrebnem. Bolj ko boste to opazili, lažje boste zmanjševali nepotrebno porabo energije z napenjanjem mišic, ki jih za nek željen gib ne potrebujete aktivirati. Pozornost torej usmerite v aktivno muskulaturo in v celo telo hkrati. Skušajte napeti le tiste mišice ki so za izvedbo giba potrebne in z najmanjšim možnim dobro občutenim tonusom. Izboljšana sposobnost zaznavanja posameznih delov telesa še ne pomeni tudi izboljšano sposobnost zaznavanja celote. Če se ne boste urili v tem – v zaznavanju celote, bo napredek počasnejši in verjetno pod vašimi pričakovanji/željami. Človek ni le delček celote - parcialnost, človek je CELOTA! Ta sposobnost vam bo zelo koristila tudi v življenju – lažje zaznavanje notranjosti telesa in okolja onkraj petih osnovnih čutil.
  8. Koliko energije je potrebne za izvedbo giba/vaje. Bolj ko se izmojstrite v zgoraj navedenih kvalitetah, lažje je gibanje, manj energije porabimo za gib/vajo. K temu je pomembno stremeti. Kajti napredki so mnogokrat skozi dneve in tedne izvajanja vaj relativno majhni in to naš ego zlahka ovrednoti kot nepotrebno izgubo časa (izvajanje vaj). Zato je to opazovanje – koliko energije porabim za izvedbo giba pomembno. Lažje ko nam gre, bolj vemo da se SMA zmanjšuje, da se posledična kronična zakrčenost mišic zmanjšuje, da telesna zavest raste. Vsi ti napredki pa vodijo v odpravo vzrokov zaradi katerih smo se odločili za pristop k AEQ metodi s somatskimi gibi in vajami. Zavedajte se da EGO ne stremi k dvigu telesne zavesti; še več, boji se je. Kajti EGO nas lažje obvladuje če imamo nizko telesno zavest, če slabo občutimo lastne občutke. Kajti višje zavesten človek upravlja svoje življenje primarno na podlagi občutkov, ne na podlagi racionalnosti iz ega. In to je ključni razlog da bo ego naredil vse, da nas odvrne od rasti telesne zavestnosti. Kako to stori? S podzavestnimi odpori do vaj, do učitelja, do tekstov ki nagovarjajo zavest, ki omogočajo zavesti da raste. S preusmeritvijo pozornosti na druge manj pomembne stvari. Na vsiljevanje občutka da ni časa za vaje in poglablanje vase. Tako ego kot zavest potrebujeta energijo za obstoj. Bolj ko se prepuščamo hladni racionalnosti (egu) brez občutkov iz telesa, bolj hranimo ego (bolj smo hladni, togi, manj zdravi, manj sočutni, bolj v bolečinah, bolj v borbi z lastno naravo, manj zavestni). In obratno, bolj ko izboljšujemo prehod občutkov iz telesa v možgane, bolj hranimo zavest, bolj zavestni postajamo (mirni, učinkovitejši, bolj radostni, bolj zdravi, bolj intuitivni in modrejši)!
  9. Kaj opazite da se kot posledica raziskovanja vaj spreminja v našem življenju. To opažanje je zelo pomembno, kajti vaje niso namenjene le sanaciji bolečine, bolezni ali slabe gibalne sposobnosti. Vaje omogočajo vse to in še veliko več – rast zavesti – kar vodi v rast najpomembnejšega dejavnika človekovega bivanja. Nivo zavestnosti determinira kvaliteto vseh nivojev človekovega bitja. Več zavesti, več modrosti!