A human being is a part of the whole, called by us “Universe”, a part limited in time and space. He experiences himself, his thoughts and feelings, as something separated from the rest - a kind of optical delusion of his consciousness. This delusion is a kind of prison for us, restricting us to our personal desires and to affection for a few persons nearest to us. Our task must be to free ourselves from this prison by widening our circle of compassion to embrace all living creatures and the whole of nature in its beauty. Nobody can achieve this completely, but the striving for such an achievement is in itself a part of the liberation and a foundation for inner security.
Albert Einstein, as quoted in the New York Times, March 29, 1972

Ko z AEQ metodo in somaskimi vajami in predznanjem s področja tradicionalnih medicin, traumatologije, psihologije, kineziologije ipd. ugotovimo jasne povezave med izpostavljenostjo stresnim faktorjem pri človeku od spočetja naprej ter manifestacijo le teh kot kronična hipertoničnost muskulature (KHM) in senzorno motorna amnezija (SMA), si ne moremo več zatiskati oči pred odgovornostjo; v osebnem in širše družbenem smislu.

Vsak izmed nas se mnogokrat v življenju znajde na obeh straneh; povzročitelja stresa drugim in v vlogi žrtve ki je “napadena” (čustveno, fizično, energijsko,…) in ne zmore sproti predelati negativnih učinkov - to rezultira v takoimenovani trauma efekt nekje v telesu - energijsko blokado na določenem notranjem organu, SMA, KHM, psihični bolezni, avtoimuni bolezni, ipd.
   
Znanost in praksa potrjujeta dejstvo, da je otrokovo zdravje od trenutka spočetja do 12 leta starosti v največji meri odvisno od obeh staršev. Otrok potrebuje občutek ljubljenosti, čustveno toplino, moralno vzpodbudo, veliko svobode za ustvarjalnost ter varno okolje. Odvisen je tudi od medsebojnega odnosa staršev; v idealnem primeru se starša ljubita, spoštujeta, si zaupata in izzive na katere naletita izkoristita za utrjevanje odnosa in osebnostno rast. Matere na otroka bolj vplivajo s svojim notranjim stanjem (IDEALNO: občutkom miru, brezpogojnosti, občutkom ljubljenosti s strani partnerja, spoštovanjem partnerja, zaupanjem v življenje, ipd.). Očetje pa bolj z dejanji ter z odnosom ki ga gojijo do partnerke (IDEALNO: v partnerki vzbujajo občutek varnosti, zaupanja in ljubljenosti).

In ker sodobna družba ne da kaj dosti na stare običaje, modrosti in rituale, ki so zgoraj navedena dejstva o vplivih staršev na zdravje otrok že doodobra spoznala in spoštovala, smo priča vse slabšemu zdravju otrok in mladostnikov, predvsem v razvitem delu sveta. V resnici nam močno sveti rdeča luč na “armaturi” partnerskih odnosov, vzgoje otrok, odnosa do okolja in zapuščine ki jo bomo pustili naslednjim generacijam.

Poleg navedenih razlogov za pandemijo KHM in SMA, ki smo ji priča, tudi napačne življenske navade (neustrezen počitek, hrana, gibalni vzorci,…), mentalno zdravje in okolje vplivajo na naše psihično stanje/ravnovesje-neravnovesje/mir-nemir/ sintropijo-entropijo. Nered v življenju, potencira vlek naše some v entropijo. Obilje poceni energije in pretiran fokus na materialni svet nas odtujujeta od zavestnega življenja. Ves čas nekam hitimo in smo zato manj zavestni tistega kar v danem trenutku počnemo in vedno bolj se predajamo pogubni večopravilnosti - to pa vodi v slabše čutenje lastnega telesa, posledično v slabše upravljanje lastnega telesa in življenja. Nadpovprečno močna entropija v našem telesu in življenju, kliče in opozarja na to, da moramo nekaj spremeniti in izboljšati urejenost sistema.

Stanje membrane (koža, podkožje in prečno progaste mišice ki ovijajo naša telesa) nam, če jo razumemo in čutimo, zelo natančno in objektivno sporoča urejenost naše some. S pomočjo dobre senzibilnosti muskulature membrane, dobro delujočim centralnim živčnim sistemom in zdravim umom imamo optimalne pogoje za dobro čutenje ter posledično dobro upravljanje svojih teles in življenja. In kar je dobro za našo membrano, je dobro tudi za naše otroke, soseko, civilizacijo v celoti.  

Raziskave kažejo, da je v državah z večjimi dohodkovnimi razlikami (primer: ZDA) zdravja (fizičnega in psihičnega) manj in nasilja, depresije, nezadovoljstva in shizofrenije več. Kot že omenjeno vsi ti fakti zelo negativno vplivajo na stanje some, dolgoživost in splošno zadovoljstvo ljudi. Zanimivo je tudi dejstvo da so prizadete vse starostne skupine (v družbah z veliko socialno razslojenostjo se slabo počutijo otroci in odrasli) in vsi družbeni sloji (revni in bogati).

V državah z manjšo neenakostjo dohodkov, pa beležijo boljše indekse splošnega zadovoljstva, zdravja in manj duševnih bolezni (primer: Švedska, Japonska).

Zaključek; neenakomerno razporejena pozornost in nega človeške some; npr. sodobni človek je večino časa s pozornostjo le v glavi - telo komaj zaznava, ravno tako kot velika socialna razslojenost v somi celega človeštva (človeštvo kot ena celota) vodita v entropijo sistema. Človek ki ne skrbi za enakomerno razporejeno nego vseh eksistenčno pomembnih sistemov v telesu, bo zagotovo zašel v težave. In enako velja za človeško družbo v celoti - slaba urejenost - slabo delujoč organizem človeštva - stagnacija civilizacije. Če pogledamo na države z največjimi socialnimi razlikami “od daleč”, lahko mirno trdimo da te družbe že trpijo resno onkološko obolenje organizma (samodestrukcija - avtoimunske bolezni).

Torej zavedanje tako imenovane enosti; vsi smo eno; vsi ljudje, živa in neživa narava (celo vesolje) smo ena velika celota en velik organizem, neločljivo povezan in soodvisen še kako drži. To so že nekdaj trdili mistiki in tradicionalne medicine; danes pa potrjuje tudi znanost. Dojemimo torej in se skladno obnašajmo s starodavno modrostjo velikih mojstrov: kar delam drugemu, delam sebi. Zmanjšajmo neenakost v družbi, prevzemimo odgovornost zase in za celoto (prekinimo z zahodnjaško egoistično tekmovalnostjo/ošabnostjo), dvignimo zavest in odprimo oči v realnost, dokler še lahko kaj rešimo.