Prava svetla ti trpiš,
dokler temna ti cvetiš,
vse dokler se ne zbudiš,
in prevare uma osvetliš.
 
Za vrata hrane informacijo dobiš,
se neskončno s sencami boriš,
hrabro, stojično zdržiš,
in se v eksplozijo zavesti prebudiš.
 
Pogumno, nedotakljivo zdaj svetliš,
še sestram svojim dopustiš,
izkušnjo svojo jim deliš,
in nas vse iz iluzije osvobodiš.