Trend zadnjega desetletja se še vedno ne umirja, število težkih bolezni narašča, zdravstvene inštitucije komaj sledijo potrebam prebivalstva in število zdravih ljudi je zdaj enako številu bolnih pred 30 leti.

V zadnjih letih narašča število vadečih, ki k nam prihajajo na rehabilitacijo. Različne vrste rehabilitacij; od povsem običajnih – rehabilitacija po saniranem zvinu sklepnih elementov, zlomu kosti, natrganih mišic. Do zelo resnih rehabilitacij; po prebolelih infarktih, po kolapsu – izgorelosti organizma, resnejših operacijah notranjih organov.

To ne bi bilo nič posebnega, če v ozadju ne bi žarel skupni imenovalec večine ˝bolnikov˝.

Zelo pogoste so bolečine v križu. Skupni imenovalec – utrujenost! Psihična, fizična ali oboje. Križ je šibka točka človeka. Ko vas boli križ, se vprašajte; 1.kaj me ropa energije? 2.s čim se najbolj izčrpavam? 3.katere odvisnosti se ne uspem znebiti, kljub temu, da čutim da mi škodi. 4.ali dovolj počivam? 5.ali sem dovolj v stiku z naravo? 6.ali izvajam telovadbo za ohranjanje zdrave hrbtenice? 7.ali sem dovolj dobro temeljno pripravljen za uživanje v moji rekreaciji? 8.ali uživam dovolj zdravo hrano, kot podporo za regeneracijo mojega telesa? 9.pred čim bežim v utrujenost? 10.S čim se ne želim spopasti in samo čakam da se bo samo uredilo?

Posledice bolečin v križu se rade stopnjujejo, zaradi kompenzacije ostalih delov telesa. Kolki, kolena, zgornji del hrbtenice, ramena, vrat. Z vsem omenjenim imamo ogromno opravka pri nas.

Živimo v storilnostno naravnani družbi, ki stremi k hitremu učinku in instant rešitvi vseh problemov. Pa ne le na športnem področju. Na vseh področjih bivanja; poslovni/finančni uspeh, izobraževanje, partnerski odnosi, oblikovanje telesa, vzgoja otrok, prehranjevanje.

Najpomembnejši dejavnik povprečnega sodobnega človeka pri sanaciji težav (vseh vrst) je večinoma hitrost rešitve, ter čim manjši časovni/energijski/finančni angažma.

Ker večino časa preživimo v časovni stiski ter se posvečamo stvarem izven sebe, smo popolnoma nesuptilni za sporočila lastnega telesa. Zlahka se pustimo zaslepiti dobro načrtovani marketinški manipulaciji. Skušamo si kupiti srečo, zdravje, mir z denarjem.

Jemo med klepetom, pred televizijo ali beremo časopis – posledično ne okušamo hrane in ne čutimo kdaj smo pojedli dovolj (se prenajedamo). Da o hvaležnosti za hrano ne izgubljam besed. Posledica je; prehranjevanje s polnili, ne z živili! ˝Polnila˝ (npr.sladkarije, hitra prehrana, pekovski izdelki) so prazna hrana – obogatena z ojačevalci okusa, umetnimi sladili, anorganskimi dodatki, ipd. ki nam ropajo zdravje, dobro počutje, energijo. Živila so nasprotje; sveža hrana, vzgojena na naraven način in polna mikro hranil katera v resnici nahranijo naš organizem. Zdrave hrane rabimo manj, se po njej počutimo bolje, smo bolj zdravi, močnejši in bolj bistrih misli – bolj kreativni!   

Rekreiramo se ravno tako brez občutka za potrebe naših teles. Visoko intenzivne vadbe, tako imenovane funkcionalne vadbe, spining, visoko intenzivna aerobika. Seveda je visokointenzivna vadba lahko tudi koristna, vendar ne brez ustrezne priprave! Visoko intenzivna vadba je lahko koristna, če predstavlja do 20% skupno vloženega časa v gibanje. Visokointenzivna vadba je sestavni del vsakega dobrega vadbenega programa za vrhunske športnike in resne rekreativce. Za ohranjanje zdravja pa ni nujno potrebna!

Če izpostavimo pogost primer rekreiranja sodobnega človeka; 2 krat tedenski trening visoko intenzivne vadbe (funkcionalna vadba, visoko intenziven spining, visoko intenziven tek, ipd.), zahteva še 8 ur nizko in srednje intenzivne vadbe na teden! To pomeni 5 ur aerobne vadbe na teden (nizko do srednje intenzivno) kolesarjenje, plavanje, tek, pohodništvo, veslanje; ter 3 ure tedensko (nizko do srednje intenzivno) telovadbo – gimnastika, fitnes, sekanje drv, ipd. Le redki posamezniki v resnici poskrbijo za temeljno pripravljenost poleg uživanja v visoko intenzivnih športih.

Če bi živeli nekoliko bolj umirjeno in čutili svoje telo, bi povsem intuitivno znali izbrati vrsto rekreacije, hrano, ustrezen počitek.

In posledice?! Telo se ˝zlomi˝. Pojavijo se vnetja, kronična vnetja, različne poškodbe, nespečnost, dvig telesne teže kljub garaštvu na rekreaciji, kronična utrujenost, malodušje, slabo razpoloženje, ipd.

Telo ni ˝stroj˝ki služi celo življenje brez vzdrževanja!

Če želite v lastnem telesu uživati in se dobro počutiti, ga vzdržujte!  

Umirite se, začutite ga in sodelujte z njim.       

Uroš Petan

P.S.

Future will be the judge for all of us.

Kar sejemo danes, bomo želi jutri; na vseh nivojih bivanja.

Izziv za našo generacijo:

Biti podjeten, družinski, etičen in zdrav – HKRATI!

In najpomembnejše; ob tem ohraniti širok nasmeh in notranji mir.