• Večplastnost človeka; zavest /podzavest; energijski nivo človeka in prepletanje vseh nivojev;  vpliv vseh teh nivojev na fizično zdravlje, ki ga večina opazi ne razume pa globljih povezav v svoji notranjosti;…

 

Za začetek je potrebno razumeti smisel raziskovanja človeka kot mnogoplastnega bitja; gre namreč zato, da se vsi ljudje, brez izjeme skozi življenje učimo višjih zakonov (tistih ki v resnici vladajo vsej živi in neživi naravi). In tako kot velja za preprosto fizično dejavnost (npr. vožnja kolesa), se s pomočjo bolečine in neuspeha (padci) učimo in iščemo rešitev (vožnjo brez padcev). Če malce razčlenimo učenje vožnje kolesa, je najprej potrebno ozavestiti tiste dele telesa in gibe, ki nam omogočajo ohranjati ravnotežen položaj ter pedaliranje. Na začetku smo po pravilu pretirano zakrčeni (tudi v tistih delih telesa, ki nimajo bistvenega vpliva na vožnjo kolesa), potem pa z redno vadbo vedno bolje zaznavamo svoje telo in okolje; oboje vedno bolje nadziramo, hkrati uspemo zaznavati gravitacijsko silo, upor zraka, kotalni upor, moč lastnega telesa, koordiniranost naših gibov, ipd. In če si dovolimo raziskovati dovolj dolgo, ter če se ne bojimo bolečine (ob morebitnih padcih), lahko postanemo pravi mojstri vožnje s kolesom. Kar pomeni, da smo se sposobni peljati tudi več kot 100km/h po klancu navzdol in pri tem ne občutimo pretiranega strahu, ki bi nas ohromil in zmanjšal sposobnost nadzora.

Kar je bistveno: bolj ko smo sposobni prenašati bolečino in ob tem ne izgubiti življenske radosti, večji mojstri lahko postanemo (velja za vse dejavnosti). Seveda je zelo smiselno, da si pri učenju pomagamo z vsemi možnimi sredstvi; učitelji, literaturo, redno vadbo, izpostavljanju različnim pogojem, ipd. Ljudje ki se bojijo bolečine in se ob prvem stiku z njo ˝ustavijo˝ nimajo nobenih možnosti za razvoj.

Poznamo mnogo različnih teorij o večplastnosti človeka. Najosnovnejša trdi da imamo tri vrste zavesti: zavestni um, pozavest (se je ne zavedamo, vendar je znotraj nas in deluje!), nadzavest (povezanost z božanskim). Spet druga pravi da smo razdeljeni na štiri osnovne plasti: fizično telo, energijsko telo (vsaka celica, organ-oddaja določeno energijo), informacijsko telo (v njem so shranjene vse informacije) in duhovno telo (božansko v nas). Poznamo tudi razdelitev po avričnih telesih (sedem osnovnih plasti aure), po kateri vsak sloj opravlja-kaže svojo funkcijo. In še mnoge druge.

Kar je najbolj bistveno, je dejstvo da zavedni in nezavedni del nas vplivata na naše življenje (beri zdravje, počutje, usodo, uspešnost,ipd.). Nezavedni del v resnici mnogo močneje od zavednega dela vpliva na naš vsakdan. To pa zato, ker je končni cilj vseh nas, ozavestiti vse – se razsvetliti – dobiti uvid v resnico; in tako končati pot učenja (samsare – cikel rojevanja in smrti), dojeti da smo vsi en velik organizem, med seboj neločljivo povezan, da svet dualnosti v resnici ne obstaja (preseganje egoizma). In da bi se to zgodilo, nevede privlačimo življenske situacije, ki nam odpirajo možnost uvida v deleček nezavednega pri nas samih.

In kot sem nakazal na začetku se učenje odvija skozi bolečino; razne neprijetnosti, bolezni, težave v odnosih, finančne težave,ipd. Če smo v sebi mirni, radostni in sočutni, ne potrebujemo močne bolečine, da bi osvojili neko lekcijo. Primer: gospod srednjih let že celo življenje sobiva z astmo in se zdravi s pomočjo naše-zahodne medicine – v primeru napada si vbrizga ventolin in čaka da napad mine. Se redno rekreira v gozdovih. Poleg tega redno hodi na dopust v klimatska zdravilišča ter skrbno prebira hrano ki jo uživa (izogibanje alergenov). Žal to ni najučinkovitejši način za razvoj posameznika – odpravo bolezni. Vse navedeno je le simptomatsko zdravljenje – beg pred bolečino; manjka ključni del za trajno odpravo bolezni in s tem razkritje delčka nezavednega v naši podzavesti – odkritje pravega vzroka za nastanek bolezni (postavimo si vprašanje: česa me bolezen uči? oziroma zakaj jo potrebujem?). Šele ko poznamo vzrok, lahko le tega odpravimo in se resnično pozdravimo.

Prvi nivo razumevanja obstoja globjih vzrokov za nastanek bolezni, nam ponuja že TKM (Tradicionalna Kitajska medicina). V zgoraj navedenem primeru bi  zdravnik TKM, vedel da je osnovno čustvo, ki blokira pljuča – žalost. Ter da so pljuča povezana z debelim črevesom. Zdravil bi torej debelo črevo, pljuča ter ostale organe ki so z njima povezani.

Drugi nivo spopadanja z boleznijo, bi nas pripeljal do vprašanja: ali me torej nevede vodi žalost (tudi užaljenost) v življenju. Skušamo jo zamenjati z nasprotjem – z radostjo.

Še več, vprašali bi se, kaj je povzročilo žalost? Kateri dogodek. Ga ozavestili in skušali odpraviti čustveno-energijsko blokado. Npr. smrt enega od staršev v ranem otroštvu.

In največ kar je možno, po ozaveščanju primarnega vzroka za nastanek bolezni, bi se vprašali zakaj sem potreboval tovrstno izkušnjo? Česa me je učila. Kaj moram pri sebi spremeniti, da tovrstna bolezen ne bo več potrebna. Katerega delčka večne resnice sem se s pomočjo te bolezni učil.

Torej, bolezen fizičnega telesa oziroma težave na materialnem nivoju naših življenj izvirajo iz: energijske motnje (celice, organa, odnosa, nežive narave,ipd.), katere vzrok tiči v dogodku iz preteklosti oziroma lekcije ki jo moramo oddelati  in ima tudi višji namen – nas nečesa uči. To so resnične plasti našega bivanja.

Raziskujmo, ozaveščajmo a ne pozabimo živeti! Se življenja veseliti, biti zanj hvaležni in tudi soljudem pomagati na tej poti.        

Uroš Petan