Šport ni nujno enak rekreaciji, šport je lahko tudi nezdrav, predvsem vrhunski šport je bil do nedavnega žal v mnogih primerih nezdrav.

Različni športi različno vplivajo na srce. Najbolj pozitivni, krepilni efekt na dolgoročno zdravje srca imajo vzdržljivostni športi: pohodništvo, plavanje, kolesarjenje, tek, veslanje in podobni. Ti športi povečujejo vzdržljivost in učinkovitost srca; največji naložbi za ohranjanje zdravega srca, pozno v starost. Pri omenjenih dejavnostih je pomembno, da ne pretiravamo z intenzivnostjo in dolžino vadbe. Večino vadbe (80%) moramo opraviti v “aerobni coni”. Razlaga aerobne cone presega okvir tega članka, zato navajam najpreprostejši način za prepoznavanje ustrezne intenzivnosti (aerobne cone): povišana frekvenca dihanja, vendar ne toliko, da med aktivnostjo ne bi mogli govoriti. Sebi primerno dolžino aktivnosti boste najlažje določili tako, da boste opazovali lastno počutje po vadbi. V kolikor znotraj dveh ur po vadbi počutje ni normalno (ste še vedno utrujeni oziroma zelo utrujeni), ste pretiravali. Primeri slabe prakse so prisotni v vrhunskem in rekreativnem svetu vzdržljivostnega športa. Pogosto visoko intenzivno in/ali količinsko pretiravanje, brez ustreznega počitka (regeneracije), vodi v pretreniranost. Zelo pogosto začne dominirati parasimpatični del živčevja (parasimpatična pretreniranost), kateri povzroči znižanje srčne frkvence v mirovanju, zelo hitro znižanje srčne frekvence po visoki intenzivnosti, kronično utrujenost, pomanjkanje motivacije za gibanje/delo, malodušje, zmanjšanje mentalnih sposobnosti ipd. V ekstremnih primerih lahko pride tudi do srčnega zastoja in celo smrti (nemalokrat med športno aktivnostjo). Za celostno zdravje ciklični športi nujno potrebujejo dodatek krepilne vadbe za celo telo (telovadbo, fitnes, gimnastiko,...).

Velika večina ostalih športov  nima nujno zelo krepilnega učinka na srce, vsekakor pa pozitvno vpliva nanj. Nogomet, tenis, košarka in njim podobni športi, krepijo srce in mnogo drugih telesnih sistemov. Tovrstni športi, gledano celostno, potrebujejo dodatek nizko intenzivne vzdržljivostne vadbe in nekaj krepilne vadbe-telovadbe za celo telo.

Poznamo pa tudi športe, kateri skoraj nimajo krepilnega učinka na srce. Gimnastika na primer veliko bolj od srca, krepi skeletno muskulaturo. Visokointenzivna funkcionalna vadba in “bodybuilding“ zelo anaerobno obremenita telo, ter brez “aerobnega dodatka“ negativno vplivata na srce in dolgoročno zdravje.    

V zadnjih desetletjih smo bili priča mnogih zastojev srca med športno aktivnostjo; v vrhunskem in rekreativnem športu. Srce se praktično nikoli ne ustavi zgolj zaradi napačne izbire in doziranja telesnih aktivnosti. V ozadju so vedno tudi drugi dejavniki, na primer stres, prirojena srčna napaka, izgorelost, bolezen ledvic, neustrezna prehrana, zloraba nedovoljenih poživil ipd.

Na srečo so športna znanost, medicina ter antidopinške organizacije vzpodbudile športne klube k iskanju vrhunskih dosežkov na človeku prijaznejši način. Zgolj slepo garanje, brez optimizacije zdravja vrhunskih športnikov, ne daje več rezultatov. Danes medicina dokazuje, da je večina ekstremnih obremenitev za telo (tudi srce), škodljivih. Kopanje v ledeni vodi, powerlifting, ekstremno adrenalinski športi ipd. dokazano krajšajo življenjsko dobo!

Skozi vsakega človeka teče energija. Dokler je porabimo toliko, kolikor jo dobimo, smo zdravi in zadovoljni. Če jo porabimo več, se izčrpavamo; če je ne porabimo dovolj, postanemo nesrečni.

Za zdravo srce in splošno počutje, priporočam tri krat tedensko nizko do srednje intenzivno vzdržljivostno gibanje v naravi ter tri krat tedensko telovadbo za celo telo. Pomemben dejavnik so tudi počitek, prehrana, čustvena stabilnost ter ohranjanje notranjega zadovoljstva oziroma življenjske radosti.

Uroš Petan